Galerija - Umetniki iz Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine

Šopek, velikost 70x100 brez okvirja, akril na platnu, ni letnice

Edin Dervišević, akademski slikar

Rojen leta 1961 v Tuzli. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1983, od leta 1987 je član Združenja likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine. Status uglednega samostojnega umetnika je dobil leta 1990. Razstavljal je na 33 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstavah v Bosni in Hercegovini ter v tujini. Sodeloval je na 15 likovnih kolonijah v Bosni in Hercegovini, Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Dobitnik šestih nagrad.

Boris Demur, akademski slikar, rojen v Zagrebu 1951-2014

Slikar se je na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu vpisal leta 1970. Slikarstvo je diplomiral v razredu prof. Raoul Goldoni leta 1975, grafiko pa leta 1977 v razredu prof. Albert Kinert na isti akademiji. Od leta 1975 do 1977 je bil sodelavec Mojstrske delavnice prof. Ljubo Ivančić. Udeležil se je kratkih in dolgih študijskih in umetniških izobraževanj: Rim, Benetke, Pariz, Amsterdam, Dunaj, Verona, Sao Paulo, Guaruja, Heidelberg, Frankfurt ... Bil je član skupine šestih, v katerih sta bila Vlado Martek in Željko z njim Jerman, Fedor Vučemilović, Sven in Mladen Stilinović. Po razstavi na 23. mednarodnem bienalu v Sao Paolu leta 1996 je bil odlikovan z redom hrvaške Danice z likom Marka Marulića. Dobil je več dragocenih nagrad in priznanj. Njegova dela najdemo v zbirkah in stalnih razstavah pomembnih muzejev in galerij ter v številnih zasebnih zbirkah v državi in tujini. Velika razstava slikarja Borisa Demurja "Retrospektiva I" je bila marca 2004 odprta v Moderni galeriji v Zagrebu, na njej je bilo približno 360 razstavljenih del, ustvarjenih med leti 1970 in 2000. Posebnost razstave je bila Demurjeva spiralna slika, ustvarjena v devetdesetih letih, ki je predstavljala eno največjih del na razstavi spiralnih slik "Requiem za Hrvaško" iz leta 1991, ki jo hranijo v Moderni galeriji.

V.Z.L., velikost 100x100, brez okvirja, akril na platnu, leto 1999

Duje Jurić, akademski slikar, rojen v Rupah na Hrvaškem leta 1956

Duje Jurić je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu leta 1981. Slikar je sodelavec mojstrske delavnice prof. Š. Ivančić in N. Reiser v letih od 1982-1985. Od leta 1984 do 1999 je deloval kot samostojni umetnik, od 1999 do 2000 je delal v MSU. Od takrat pa dela kot docent, nato izredni in redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.

Slikar riše in slika geometrijske abstrakcije in dinamične neogeometrije. Izvaja predstave, akcije, posege v prostor in dela v fotografskem mediju. Razstavljal je doma in v tujini. Njegova dela najdemo v zasebnih zbirkah in muzejih moderne in sodobne umetnosti.

Lego, velikost 95x120 z okvirjem, akril na platnu, leto 1999

Robert Šimrak, akademski slikar in grafik, rojen je v Zagrebu leta 1967

Robert Šimrak se je rodil leta 1967 v Zagrebu. Leta 1992 je diplomiral iz grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu pri profesorju Anteju Kuduzi. Od leta 1995 je delal na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu kot asistent na pedagoškem oddelku. Leta 2014 je bil izvoljen za rednega profesorja na grafičnem oddelku Akademije za likovno umetnost v Zagrebu. Na umetniških dosežkih je leta 2018 doktoriral na Univerzi v Zagrebu. Od leta 2001 do 2003 je kot predsednik Hrvaškega društva likovnih umetnikov koordiniral zahteven projekt prenove Hiše hrvaških likovnih umetnikov - Meštrovićev paviljon. Umetnik je razstavljal na številnih samostojnih razstavah in sodeloval pri več kot sto skupinskih razstavah skupaj z drugimi umetniki. Slikar je bil za svoje delo nagrajen s številnimi nagradami in priznanji.

Ivo Kožarić, akademski kipar, rojen v Petrinji na Hrvaškem, 1921-2020

Ivo Kožarić je diplomiral na zagrebški akademiji za likovno umetnost leta 1947. Razstavljati je začel leta 1953, prvo samostojno razstavo pa je imel leta 1955. Velik pečat v njegovem umetniškem razvoju je pustilo njegovo prebivanje v Parizu konec 60. let prejšnjega stoletja, ko je bolje spoznal evropsko umetnost, hkrati pa tudi lasten potencial. Kasneje se je doma pridružil eni najpomembnejših umetniških skupin v nekdanji Jugoslaviji, skupini Gorgona, ki je v začetku 60. let preteklega stoletja združevala več hrvaških slikarjev, kiparjev in arhitektov ter umetnostnih zgodovinarjev in kritikov. Udeležil se je številnih pomembnih mednarodnih razstav, med drugim bienalov v Benetkah leta 1976 in v Sao Paolu leta 1979. Imel je tudi več kot 60 samostojnih razstav. Njegova dela so že pred pol stoletja uvrstili v antologije svetovne skulpture. Kožarić je za svoje ustvarjanje prejel številne nagrade, med njimi hrvaško državno nagrado Vladimirja Nazorja za življenjsko delo leta 1997. To leto je tudi postal član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU).

Radomir Damnjanović Damnjan, slikar, rojen v Mostarju leta 1935

Radomir Damnjanović Damnjan se je rodil v Mostarju leta 1935. Otroštvo in šolanje je preživel v Beogradu. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu. Diplomiral je (1957) in magistriral (1959). Od leta 1958 je organiziral veliko število samostojnih razstav v državi in tujini. Pomembno je njegovo sodelovanje s člani skupine Gorgona. Od sedemdesetih let živi in ustvarja v Milanu. Serija pomembnih samostojnih razstav, ki jih je do danes imel v Italiji, se je nadaljevala z razstavo Identiteta v milanski galeriji sodobne umetnosti Federico Bianchi (2015). Kot predstavnik Jugoslavije je razstavljal na nekaterih najpomembnejših mednarodnih razstavah: bienale sredozemskih držav v Aleksandriji (1961), bienale v Sao Paulu (1963 in 1981), Documenta v Casselu (1964), bienale Mladi umetniki v Parizu (1965), bienale v Benetkah (1966 in 1976), tokijski bienale (1967), neuvrščena modernost, vzhodnoevropska umetnost in arhivi iz zbirke Marinko Sudac, FM Centro l 'Arte Contemporanea, Milano ( 2016). Je dobitnik prestižnih domačih in tujih nagrad in priznanj na področju umetnosti. Damnjanova dela so v najprestižnejših muzejskih zbirkah v državi in regiji (Narodni muzej in Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Sodobna galerija Zrenjanin, Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, Muzej moderne umetnosti v Ljubljani itd.) del pomembnih umetniških zbirk tudi svetovni muzeji (Narodna galerija v Pragi, Muzej moderne umetnosti - Center Georges Pompidou v Parizu, Bobur, Guggenheimov muzej (zbirka McGill) in Knjižnica Muzeja moderne umetnosti (MOMA) v New Yorku, Muzej konceptualne umetnosti (MOCA) v San Franciscu in drugi ter vplivne zasebne zbirke in galerije.

Dodatne informacije o slikah